Viharjenje možganov ali »brainstorming« je ena najpogostejših nestatističnih metod, ki ekipi pomaga pri ustvarjanju idej o določeni problematiki, s katero se srečuje. »Brainstorming« je metoda za ustvarjanje velikega števila idej v kratkem času. Ta metoda ni namenjena kritiziranju predstavljenih idej, ampak sprejemanju možnosti in debati o vsaki posebej.

»Brainstorming« vzpodbuja ekipo, da se premakne iz razmišljanja, ki ne obrodi sadove. Vzpodbuja vse člane ekipe, da predlagajo svoje ideje, pri tej metodi pa se je potrebno izogibati prevladi idej in mnenj peščice ljudi nad celotno ekipo. Ta metoda vzpodbuja člane ekipe, da razvijajo lastno kreativnost na podlagi idej sodelavcev, pri tem pa ohranjajo fokus na skupnem cilju – najti rešitev za obravnavano problematiko.

Ekipa lahko »brainstorming« izvaja strukturno, kar pomeni, da se v smeri urinega kazalca (ali obratno, seveda) izmenjavajo mnenja članov ekipe enega za drugim oz. zaporedoma. Druga izvedba metode je nestrukturna. Pri tej vrsti izvedbe vsak član ekipe pove svoje ideje kadarkoli med procesom zbiranja idej.

Metoda

Kot že omenjeno, sta obe metodi, strukturna in nestrukturna, popolnoma enaki v svojem bistvu, edina razlika je v tem, da pri nestrukturni posamezen član ekipe lahko pove svojo idejo kadarkoli in ne le, ko je na vrsti oz. vrste sploh ni. Ravno iz tega vidika je lahko strukturna metoda za introvertirane člane ekipe lahko večji napor; predstavlja višjo stopnjo nelagodja, ali strah pri neizkušenih in malce bolj sramežljivih članih.

Način, na katerega se lotimo metode:

1. Tema »brainstorminga« mora biti navedena in vsem članom ekipe znana. Najbolje je, da je dogovorjena skupno in napisana na vsem vidnem mestu. Sama pri omenjeni metodi najraje uporabljam »ribjo kost« ali »vzročno – posledični diagram«, ki je sama po sebi prav tako nestatistično orodje kakovosti. Postavljen je bolj strukturirano, saj ekipa prva diagnosticira posledico (problem), nato splošne vzroke, katerim dodamo ključne, detajlne vzroke. Če se vrnemo k »brainstormingu«, je pomembno, da ekipa razume temo.
2. Člani ekipe pričnejo nizati ideje. Pri strukturnem načinu se nizanje idej izvaja zaporedoma, pri nestrukturnem pa vsak udeleženec pove idejo kadarkoli. Izogibajte se kritiziranju idej članov ekipe.
3. Predstavljeno idejo se zapiše na vsem vidno mesto. Zapis naj ne bo interpretacijaai okrajšava, katero bomo ob naslednji ideji že pozabili. Ideje vseh so enako pomembne.
4. Vsak član ekipe predlaga svoje ideje toliko časa, dokler se ne izkaže, da je nabor idej končen. Čas pridobivanja idej naj bo odvisen od kompleksnosti problematike.
5. Preverite celoten spisek in povežite identične ideje.

Pri metodi »brainstorming« je pomembno, da skušate stimulirati razmišljanje ekipe, z namenom, da bi se podalo čim več izvirnih in predvsem svežih idej. Ne pustite, da se razvijejo neproduktivne razprave, ki se po navadi nanašajo na zgodovino problema ali osebne interese članov ekipe. Skušajte povečati kreativnost ekipe tako, da čim bolje izkoristite umski potencial vseh članov.