Letošnja, 24. letna konferenca Pomurskega društva za kakovost, z naslovom »Sodelovanje in kakovost«, je potekala 29. novembra v Murski Soboti. O aktualni temi, ko je svet bolj soodvisen kot kadarkoli prej, je prva spregovoril g. Marko Lotrič, dolgoletni član in sedaj tudi predsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO). Za uvodni nagovor je predstavil delovanje družinskega podjetja, ki se je od njegove ustanovitve leta 1991 iz obrti razširilo v skupino, ki združuje že preko 110 strokovnjakov s področja meroslovja, zaposlenih v šestih državah. Postavil je bistveno vprašanje: »Zakaj je pomembno, da se že danes pogovarjamo o tem, kaj bo jutri?« Odgovor je varnost, odgovornost, uspešnost in zaupanje.

Po podelitvi priznanj naj kakovostniku, naj kakovostnici in naj Q podjetju (zlati Q), so je zvrstila še podelitev priznanj za bronasto, srebrno in zlato inovacijo Pomurske regije. Obe zlati priznanji za inovacijo sta na državni ravni dosegli srebrno priznanje.

Prvo strokovno predavanje je podal g. Miloš Seražin in presojevalske hiše SIQ, ki je kot vodja presojevalcev poudarjal, da je sodelovanje edina pot do uspešnega sistema vodenja. Standard ISO 9001 mora služiti najvišjemu vodstvu za doseganje ciljev organizacije, pri čemer poglavitno vlogo igra komunikacija in sodelovanje s kupci, dobavitelji, zaposlenimi in ostalimi zainteresiranimi stranmi. »Zaposleni se morajo zavedati, kaj pomeni nezavzetost in nestremenje k ciljem podjetja. Pri tem jim mora pomagati in jih voditi najvišje vodstvo s točno določenimi in skomuniciranimi cilji, saj je za uspešen sistem vodenja najbolj pomembna komunikacija.« Poudaril je napako, ki jo ponavlja vse preveč podjetij – zanašajo se na vodjo kakovosti, da bo edini izboljšal sistem vodenja kakovosti, medtem ko je za uspešnost le – tega odgovoren vsak posamezen vodja procesa. »Za uspešno in učinkovito vodenje organizacije je pomembno spoštovati in vključiti vse ljudi v njej, na vseh ravneh. Kot so rekli pri Toyoti: ‘Srečno je lahko podjetje, ki prepozna svoje težave, saj jih le tako lahko uspešno rešuje.’« Sodelovanje in razmišljanje na podlagi tveganj lahko prenesemo na vsako področje, tudi na upravljanje odnosov z zainteresiranimi stranmi. »Vodenje z zgledom bi morala biti zaveza vodstva, kar pa v Sloveniji trenutno še ni na visoki ravni. Za zgled so lahko podjetja, ki jih že vodijo z zgledom in so živi dokaz, da se da.« Zaključil je z mislijo, da je logično, da so zahteve glede sodelovanja v različnih sistemih vodenja različno podane. Vendar vsem je enotno, da je realizacija teh zahtev lažja ob ustvarjalnem sodelovanju zaposlenih in predvsem ustvarjanje pogojev za sodelovanje, kar je naloga najvišjega vodstva.

Program strokovnih predavanj je nadaljevala mag. Aleksandra Krumpak iz Pomurskega tehnološkega parka, ki je s temo o sodelovanju za boljšo kakovost v agroživilstvu nagovorila vse zbrane in ne nujno samo tiste iz omenjene stroke. Svoje predavanje je snovala na tezi, da rešitve za podjetja obstajajo in pogosto so tudi finančno dostopne, vendar pa je težava, ker podjetja ne vedo za njih. »Imamo eno goro znanja, katerega pa ne znamo prenesti tja, kjer bi bilo to potrebno,« je dejala in se obenem spraševala, kaj nas pri tem ovira. »Pri tem nas lahko ovira vrsto zadev: pomanjkanje časa vodilnega in tehničnega kadra; prevelike količine informacij; fokus zgolj na reševanju vsakodnevnih, operativnih izzivih, ki so sicer nujni, niso pa najbolj pomembni; odpor do sodelovanja; nepovezovanje zaradi nezaupanja. Prva moramo začeti pri sebi, se spoznati, se spoštovati. Šele nato lahko odpremo možnosti drugim, raznolikim sodelavcem.«

Prvi del strokovnih predavanj je zaključila mag. Nastja Mulej s predstavitvijo metode dr. Edwarda de Bona – Šest klobukov razmišljanja. Razglabljala je o poglavitnih mislih, katere je navedla v strokovnem članku zbornika, kot npr.: »Če ne ustvarjaš svoje prihodnosti, jo bo nekdo ali nekaj namesto tebe.« in pa aktualna: »Težave moraš morda rešiti tudi tako, da ne odstraniš vzroka, ampak da najdeš pot naprej, četudi je vzrok še vedno tam.« Šest klobukov razmišljanja je de Bono, psiholog in mislec, razvil, da bi lahko razmišljali bolj učinkovito, sodelovalno in ustvarjalno. »Največja težava sveta niso klimatske spremembe, prenaseljenost ali pomanjkanje hrane za vse ljudi, največja težava človeštva je pravzaprav prešibko razmišljanje.« Odgovarjala je na vprašanja prisotnih, ki so bila v veliki meri usmerjena v težavno sodelovanje s sodelavci, ki se vedejo, kot da vse vedo in zato ne želijo sodelovati. Taki ljudje znajo razmišljati le za nazaj in potrebujejo vodenje z veliko posameznih vprašanj. Priporočala je, da se ljudi, ki »vse vedo« ne izloči iz organizacije, saj so po navadi na svojem področju odlični strokovnjaki, ampak da se jih ravno iz tega razloga usmeri v individualne naloge, saj očitno niso timsko usmerjeni. Šala na račun samozadostnega razmišljanja: »Nekoč se je človek vrgel iz nebotičnika. Ko je padal mimo prvega nadstropja je rekel, da je zaenkrat še čisto v redu. Sklepal je popolnoma pravilno, ni pa razmišljal za naprej.« Spreminjanje zakoreninjenih navad po navadi traja tri leta in prvo pravilo spreminjanja je pozitiven pogled. »Petindevetdeset procentov misli, ki je danes drvelo skozi našo glavo, je enakih kot včeraj. Čas je bistvo, saj kreativno ne moreš rešiti problema, če nimaš časa. Če imaš dva dni, ne razmišljaš kreativno, izbereš že znano pot. Če pa imaš dva meseca, lahko vklopiš svojo kreativnost.«

Četrto v seriji strokovnih predavanj je nadaljevala Uršula Bratkovič iz podjetja BB Consulting d.o.o., z naslovom »Ustvarjanje skupne vrednosti: S kakovostnimi odnosi do boljših poslovnih rezultatov«. Predavala je o tem, kako ustvariti dodano vrednost podjetja in kako to lahko dosežemo le z višanjem okoljske in družbene vrednosti. Svet v katerem živimo je nestanoviten, negotov, kompleksen in dvoumen, zato potrebujemo voditelje, ki nas bodo popeljali v trajno prihodnost. »Trajno prihodnost ustvarjamo s sledenjem dobrim praksam, ki so dokazale, da so spremembe mogoče. Kazalniki kakovosti naj bodo finančni, pa tudi družbeni in okoljski. To lahko dosežemo z vključevanjem zaposlenih in zainteresiranih strani, saj vsak od nas lahko prispeva k ustvarjanju skupne vrednosti. Tradicionalna ekonomija, v kateri je edini namen podjetij ustvarjanje dobička, zaradi odtisa, ki ga je to prepričanje pustilo na okolju in družbi, ne more več veljati. Vztrajno raste število podjetij, ki verjamejo, da je naloga podjetij, da s svojim delovanjem postanejo del rešitve in ne del problema. Pri tem je ključno spodbujati voditelje nove dobe. To so kvantni voditelji, ki z jasno prepoznanimi in definiranimi vrednotami, vizijo in poslanstvom podjetja popeljejo v trajnostno dobo ustvarjanja skupne vrednosti.«

Dobran Juričan iz podjetja Energos d.o.o. je predstavil vitko organiziranost v praksi podjetij. Kot krizni manager je sodeloval s številnimi podjetji, tako domačimi, kot tujimi. Največji uspeh je prevzemanje odgovornosti vseh zaposlenih. Vsi zaposleni ne bi smeli oklevati, če vidijo priložnost. Priložnost za izboljšavo pri sebi ali pri podjetju. Potrebno je le prevzeti pobudo in narediti. Tako razmišljanje nas lahko privede od dela z istim naporom, a le bolj pametno – od pridnosti do umnosti. Prikazal je dvaintrideset metod vitkosti in poudaril, da se podjetja najprej lotijo metode 5S in sicer čisto narobe. »5S je metoda, ki potrebuje posebno pozornost top managementa,« je poudaril. »Vsaka dva tedna naj gre ekipa od obrata do obrata in prepoznava osnovne stvari za izboljšavo. Brez večjih stroškov in napora. Le videti in se tega lotiti. V vsakem procesu ali obratu podjetja poiščite vsaj eno nalogo, ki se jo izvede do naslednjega obhoda čez štirinajst dni.« Pomembno je, da podjetje prepozna, kje izgublja vrednost. Vsak posameznik bi moral pri sebi identificirati oz. prepoznati, kje izgublja lastno vrednost.

Zadnji predavatelj pred zaključnim kosilom je bil z moje strani težko pričakovani zaslužni profesor UM ddr. Matjaž Mulej z referatom »Odgovornost, soodvisnost in celovitost z metodološko podporo – podlaga za ustvarjalno (interdisciplinarno) sodelovanje«. »Soodvisnost spremeni pogled na svet,« je začel. »Soodvisnost vodi do celovitosti. Potrebujemo družbeno odgovorno družbo in ne le družbeno odgovorna podjetja.« Predstavil je standard ISO 26000, ki je družbeno – ekonomska konvencija o tem, kako razlike združujejo. »Dandanes ni prostega trga, uveljavlja se oblast podjetniških monopolov. Na tak način se onemogoča družbeno odgovornost iz česar nastanejo gospodarske in druge oblike kriz. Zapomnite si, da je tudi tisti, ki na sestankih molči, vpliven na svoj način, saj nič ne priporoča, ne izrazi svojega mnenja. Družbeno odgovornost so uradni organi globalnega človeštva Evropske unije proglasili za pot iz sedanje globalno – ekonomske krize, ki zaradi neoliberalnih monopolov spravlja človeštvo v eksistenčno nevarnost. Vplivni ljudje so veliko na sejah, veliko si nasprotujejo, pogosto so enostranski. Podobno pogosto so nam praktične izkušnje pokazale, da se da to nasprotovanje spremeniti v dopolnjevanje. Zato jih je potrebno opozarjati na povzete metode, ki so uporabne v vsaki skupini (De Bono, 2018).«

Na konferenci sem zastopala barve podjetja Daihen Varstroj d.d..