Ishikawa diagram je dobil ime po japonskem profesorju Kaoru Ishikawi, ki je že za časa svojega življenja slovel kot izjemen inovator na področju managementa kakovosti. Ishikawa diagram zaradi njegovega izgleda imenujemo tudi »ribja kost«, pravilni slovenski izraz pa bi bil »vzorčno – posledični diagram«, saj ekipi omogoča, da se osredotoči in usmerja v vzroke problema in ne v njih simptome.
Prikaz Ishikawa diagrama z razčlenitvijo širše na vzroke:
Za primerno sestavljanje uporabne ribje kosti potrebujete ekipo, ki bo svoje ideje vzrokov nekega problema znala prikazati skozi metodo, ki se ji reče »brainstorming«. Enako kot za »brainstorming« velja tudi tukaj, da se ekipo vodi v smer osredotočanja na vsebino problema. Diagram omogoča, da ekipa v relativno kratkem času doseže soglasje glede obravnavanega problema, kar posledično privede do ugotovitve dejanskih vzrokov.
Ekipa naj deluje na ravni koordinatorja, ki ve, kako se oblikuje ribja kost in bo znal tudi motivirati sodelavce v smeri pravilnega razmišljanja o vzrokih obravnavanega problema, saj se ideje o vzrokih včasih težje porodijo. V tem primeru naj koordinator postavlja vprašanja kot »Zakaj se je pripetilo to?« ali pa »Kaj je povzročilo ta pojav?« in »Kaj se lahko zgodi ob določenem pojavu?«. V sestavo diagrama ribje kosti lahko vpletete tudi metodo 5x zakaj. Koordinator naj na desno stran diagrama na kratko opiše obravnavani problem. Navedba problema naj bo povezana s čim več koristnimi informacijami, katere pridobivate z vprašanji »kaj«, »kje«, »kdaj«, »koliko«. Levo stran diagrama pa zapolnite s črtami v obliki ribje kosti, ki bodo predstavljale širše razdelane kategorije možnih vzrokov. Lahko jih tudi dopolnjujete istočasno ob razmišljanju o problemu, ni nujno, da brez tega ne morete pričeti s sestavljanjem vašega diagrama. Je pa seveda obvezno, da k temi pristopite z več različnih vidikov (kakovost, tehnologija, vzdrževanje, razvoj,…), saj je pri določanju kategorij potrebno biti prilagodljiv.
Primer sestavljenega diagrama:
Za proizvodne procese so v zgornjem primeru že navedeni možni vzroki, za storitvene procese pa te kategorije vzrokov zamenjamo z: zakonodaja, prostor, postopki, itd.. V nobenem primeru pa se ne obremenjujte z obsežnostjo vašega diagrama, saj ni točno določeno, niti katere niti koliko kategorij si je potrebno izbrati.
Ishikawa diagram lahko nadgradite z vstavljanjem ožjih vzrokov (označeni z rdečo barvo), se pravi z vzroki naših že naštetih vzrokov, kar izgleda takole:
Oba predstavljena diagrama sta primerna, načeloma pa velja, da je poznavanje ožjih vzrokov še pred zapisom širših primerneje. Predvsem iz vidika, da se nekateri ožji vzroki lahko pojavijo v večih kategorijah. V zgornjem primeru diagrama si lahko tak primer pogledate v dveh kategorijah: ljudje in meritve. V obeh kategorijah je ožje postavljen vzrok ta, da ni bilo posebnega usposabljanja. Taki ožji vzroki, ki se pojavijo v večih kategorijah naj se smatra za ključne oz. izredno pomembne. V takih primerih lahko vidite, kjer imate vrzel.
Seveda je za kompleksnejšo situacijo potrebno podrobnejše razčlenjevanje in predvsem boljše razumevanje vzrokov. V vsakem primeru pa na ta način gradite strukturiran prikaz vseh vzrokov določene problematike. Peljite razčlenjevanje naprej, tudi ko naletite na ovire, ki se po navadi pokažejo v obliki pojava vzroka, ki je izven naše pristojnosti oz. ko nimamo več pristojnosti za odpravo problema. Vendar ne skrbite, ugotovitve ključnih vzrokov in pogajalski manevrski prostor pri ljudeh s pristojnostmi si lahko zagotovite že skozi zgornja dva diagrama, potrebno je le prepoznati, kateri vzroki se pojavljajo znotraj večih kategorij in le – te ustrezno oceniti (prednostna lista) ter jih zbrati skupaj v PDCA ali v navaden evidenčni list. Tako boste tudi določili relativno pogostost vaših vzrokov.